EKOLOŠKO KMETIJSTVO
Ekološko kmetijstvo lahko opredelimo kot najbolj okolju in človeku prijazno kmetijsko prakso, katere glavni cilji so varovanje in ohranjanje naravnih virov, dobrobit živali, pridelava zdravih živil ter trajnostni razvoj podeželja. Ekološko kmetijstvo
kmetovalca tesno poveže z naravo in njenimi procesi ter ga nauči razumeti oz. dojemati to soodvisnost in ravnovesje, ki ga je konvencionalno kmetijstvo z uporabo kemičnih sredstev
porušilo. Pomemben element ekološkega kmetijstva so tradicionalne kmetijske prakse, vendar ga ne moremo enačiti s kmetijstvom naših prednikov, ker upošteva tudi novodobna oz. moderna spoznanja in prakse. Ekološko kmetijstvo temelji na ravnovesju v sistemu
tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. Bistveni elementi za spodbujanje
krogotoka naravnih
snovi na kmetiji, ohranjanje naravnih virov in biotske
pestrosti, zagotavljanje pridelave zdravih ter
tudi
količinsko zadostnih pridelkov
so:
- prepoved oz. odsotnost uporabe mineralnih gnojil, sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, GSO,
- upoštevanje lokalnih (naravnih) specifik in značilnosti kmetovanja (npr. podnebje, naravni omejitveni dejavniki, gojenje in reja tradicionalnih sort oz. pasem),
- učinkovita raba virov, ustvarjenih in prisotnih na kmetiji in na lokalnem območju (npr. gnojila, sredstva za zaščito rastlin, semena)
- uporaba (alternativnih) praks (npr. kolobarjenje, komposti- ranje, vmesni posevki, setev metuljnic, zeliščni pripravki).
Ekološko kmetijstvo temelji na vzpostavljenih (zakonskih) predpisih. Točno določeni in pravno zavezujoči standardi ter dejstvo, da so vsi pridelovalci in predelovalci povrženi kontroli, so glavne značilnosti ekološkega kmetijstva. Za članice EU velja Uredba o ekološkem kmetijstvu (ES/834/2007). Kontrolo nad ekološko pridelavo in predelavo ter izdajanje certifikatov izvajajo organizacije, ki izpolnjujejo potrebne zakonodajne predpise in s strani MKO pridobijo dovoljenje oz. akreditacijo. Ustreznost pridelave in predelave na kmetijah kontrolne organizacije nadzirajo s postopki (redne in izredne) kontrole. Če kmetija izpolnjuje vse pogoje/obveznosti pridobi certifikat, ki ga lahko primerjamo z osebno izkaznico, saj se je z njim pridelovalec predstavlja pred potrošniki. Slovenska ekološka živila, ki imajo pridobljen certifikat, morajo biti označena z enotnim logotipom EU ter po želji tudi z državno označbo »ekološki«. V primeru vključenosti v sisteme nadstandardov pa so živila označena tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, npr. Biodar ali Demeter (biodinamična pridelava).
Večina potrošnikov se odloča za nakup ekoloških živil, ker so le ta boljša za naše zdravje. Francoska agencija za varno hrano je pred leti ustanovila posebno ekspertno skupino, ki je pregledala obstoječe študije, povezano z ekološkimi živili. Ugotovitve so bile:
– v ekološko pridelani zelenjavi je večja vsebnost magnezija in železa,
– v ekološko pridelani zelenjavi in sadju je občutno večja vsebnost fenolov,
– v ekološko pridelanem piščančjem mesu so večje vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin in manjše vrednosti skupnih maščob,
– ostanki pesticidov so bili zaznani le pri 2–6 % ekoloških živil, medtem pa ko je ta odstotek pri konvencionalnih živilih občutno višji –40 %,
– ostanki nitratov so pri ekoloških živilih za polovico nižji kot pri konvencionalnih živilih.
Več o ekološkem kmetijstvu si lahko preberete v monografiji "Trendi in perspektive ekološkega kmetijstva s poudarkom na Sloveniji in Slovenski Istri" (s klikom na naslov si lahko ogledate kazalo in izbrana poglavja). Knjigo lahko pri nas naročite po ugodnejši ceni- 15 EUR.
PARTNERSKO KMETIJSTVO
Partnersko kmetijstvo postaja tudi pri nas vedno bolj priljubljen način, kako lahko potrošniki kupijo lokalno sezonsko ekološko in sveže pridelano hrano neposredno od kmeta. Gre za svojevrsten način distribuiranja ekološke hrane ter sodelovanja med kmetom in potrošnikom, kjer sta bistvenega pomena predvsem medsebojna komunikacija in socialna razsežnost. Če je kmetu omogočen stabilen vir prihodka, se lahko popolnoma osredotoči na pridelavo hrane, potrošnik pa ima v zameno neposreden vpliv na to, kaj bo jedel po dostopnejši ceni.
Pomembno je, da se kmet in kupec že pred sezono dogovorita o željah, ter določita jasna pravila o količini, plačilu in dostavi pridelkov, hkrati pa vzajemno prevzameta tveganje, ki ga lahko povzročijo ekstremne vremenske razmere, saj lahko precej vplivajo na količino in kakovost pridelka. Zajamčena skupina odjemalcev, zagotovljen stabilen vir prihodka in okviren setveni načrt, kmetu precej zmanjšajo rizično prodajo in stroške, hkrati pa mu to omogoča, da se lahko popolnoma osredotoči na kakovostno skrb za zemljo, pridelke, in želje potrošnika.
Potrošniki, ki se priključijo partnerskemu kmetijstvu se tako vsak teden na dogovorjeni dan, uro in lokacijo dobijo s kmetom in ostalimi odjemalci. Prevzamejo zabojček z visokokvalitetnimi in sveže nabranimi pridelki, hkrati pa so tako vspostavljena tudi bistvena načela partnerskega kmetijstva: spodbujanje lokalne pridelave in porabe hrane, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo ekološko, je okolju prijazno zaradi nepotrebnih odpadnih embalž in odpadkov ter krajših transportnih poti, poziva k odpravljanju industrijskega kmetovanja in poziva k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemljo, prispeva h krepitvi lokalne ekonomije, povezuje mesto s podeželjem in neguje tradicionalno kulturo pridelovanja hrane.
- prepoved oz. odsotnost uporabe mineralnih gnojil, sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, GSO,
- upoštevanje lokalnih (naravnih) specifik in značilnosti kmetovanja (npr. podnebje, naravni omejitveni dejavniki, gojenje in reja tradicionalnih sort oz. pasem),
- učinkovita raba virov, ustvarjenih in prisotnih na kmetiji in na lokalnem območju (npr. gnojila, sredstva za zaščito rastlin, semena)
- uporaba (alternativnih) praks (npr. kolobarjenje, komposti- ranje, vmesni posevki, setev metuljnic, zeliščni pripravki).
Ekološko kmetijstvo temelji na vzpostavljenih (zakonskih) predpisih. Točno določeni in pravno zavezujoči standardi ter dejstvo, da so vsi pridelovalci in predelovalci povrženi kontroli, so glavne značilnosti ekološkega kmetijstva. Za članice EU velja Uredba o ekološkem kmetijstvu (ES/834/2007). Kontrolo nad ekološko pridelavo in predelavo ter izdajanje certifikatov izvajajo organizacije, ki izpolnjujejo potrebne zakonodajne predpise in s strani MKO pridobijo dovoljenje oz. akreditacijo. Ustreznost pridelave in predelave na kmetijah kontrolne organizacije nadzirajo s postopki (redne in izredne) kontrole. Če kmetija izpolnjuje vse pogoje/obveznosti pridobi certifikat, ki ga lahko primerjamo z osebno izkaznico, saj se je z njim pridelovalec predstavlja pred potrošniki. Slovenska ekološka živila, ki imajo pridobljen certifikat, morajo biti označena z enotnim logotipom EU ter po želji tudi z državno označbo »ekološki«. V primeru vključenosti v sisteme nadstandardov pa so živila označena tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, npr. Biodar ali Demeter (biodinamična pridelava).
Večina potrošnikov se odloča za nakup ekoloških živil, ker so le ta boljša za naše zdravje. Francoska agencija za varno hrano je pred leti ustanovila posebno ekspertno skupino, ki je pregledala obstoječe študije, povezano z ekološkimi živili. Ugotovitve so bile:
– v ekološko pridelani zelenjavi je večja vsebnost magnezija in železa,
– v ekološko pridelani zelenjavi in sadju je občutno večja vsebnost fenolov,
– v ekološko pridelanem piščančjem mesu so večje vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin in manjše vrednosti skupnih maščob,
– ostanki pesticidov so bili zaznani le pri 2–6 % ekoloških živil, medtem pa ko je ta odstotek pri konvencionalnih živilih občutno višji –40 %,
– ostanki nitratov so pri ekoloških živilih za polovico nižji kot pri konvencionalnih živilih.
Več o ekološkem kmetijstvu si lahko preberete v monografiji "Trendi in perspektive ekološkega kmetijstva s poudarkom na Sloveniji in Slovenski Istri" (s klikom na naslov si lahko ogledate kazalo in izbrana poglavja). Knjigo lahko pri nas naročite po ugodnejši ceni- 15 EUR.
PARTNERSKO KMETIJSTVO
Partnersko kmetijstvo postaja tudi pri nas vedno bolj priljubljen način, kako lahko potrošniki kupijo lokalno sezonsko ekološko in sveže pridelano hrano neposredno od kmeta. Gre za svojevrsten način distribuiranja ekološke hrane ter sodelovanja med kmetom in potrošnikom, kjer sta bistvenega pomena predvsem medsebojna komunikacija in socialna razsežnost. Če je kmetu omogočen stabilen vir prihodka, se lahko popolnoma osredotoči na pridelavo hrane, potrošnik pa ima v zameno neposreden vpliv na to, kaj bo jedel po dostopnejši ceni.
Pomembno je, da se kmet in kupec že pred sezono dogovorita o željah, ter določita jasna pravila o količini, plačilu in dostavi pridelkov, hkrati pa vzajemno prevzameta tveganje, ki ga lahko povzročijo ekstremne vremenske razmere, saj lahko precej vplivajo na količino in kakovost pridelka. Zajamčena skupina odjemalcev, zagotovljen stabilen vir prihodka in okviren setveni načrt, kmetu precej zmanjšajo rizično prodajo in stroške, hkrati pa mu to omogoča, da se lahko popolnoma osredotoči na kakovostno skrb za zemljo, pridelke, in želje potrošnika.
Potrošniki, ki se priključijo partnerskemu kmetijstvu se tako vsak teden na dogovorjeni dan, uro in lokacijo dobijo s kmetom in ostalimi odjemalci. Prevzamejo zabojček z visokokvalitetnimi in sveže nabranimi pridelki, hkrati pa so tako vspostavljena tudi bistvena načela partnerskega kmetijstva: spodbujanje lokalne pridelave in porabe hrane, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo ekološko, je okolju prijazno zaradi nepotrebnih odpadnih embalž in odpadkov ter krajših transportnih poti, poziva k odpravljanju industrijskega kmetovanja in poziva k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemljo, prispeva h krepitvi lokalne ekonomije, povezuje mesto s podeželjem in neguje tradicionalno kulturo pridelovanja hrane.
