Člani kmetije
Začetki
V letu 2011 sva se odločila, da se resneje posvetiva ekološki pridelavi in tako sva začela (počasi) revitalizirati in obdelovati zapuščene njive v dolini reke Rokave na območju predvidenega Parka Dragonja. Vzporedno sva pod Montinjanom začela obdelovati oljčnik star 50 let in nasad sliv, ki sta bila že več let zelo ekstenzivno obdelana. Naknadno sva v Vanganelski dolini v obdelavo pridobila še njivo, ki leži v bližini vodnega izvira, kar nama omogoča, da lahko pridelujeva vrtnine tudi v sušnem obdobju ter njivo v Marezigah za pridelavo zgodnjih vrtnin. Trenutno skupaj obdelujeva okoli 2,5 ha površin, od tega dober hektar in pol njiv in vrtov, nasad sliv (okoli 50 dreves), oljčnik (okoli 60 oljk) ter v manjšem obsegu druge sadne sorte. V 2014 načrtujeva najem dodatnih zemljišč.
Usmerjenost kmetije/pridelki
Kmetija je mešano usmerjena, s poudarkom na pridelavi širokega izbora (istrskih) vrtnin in zelenjave- stročnic (grah, fižol, bob, čičerika), listnate zelenjave (solata, radič, blitva, špinača, cikorija, rukola, motovilec…), plodovk (paradižnik, paprika, bučke, buče, melancane, kumare), kapusnic (brokoli, cvetača, ohrovt, zelje, cima di rapa), korenovk in kobulnic (korenje, črna redkev, redkvica, koromač...), čebulnic (česen, čebula, por), krompirja, topinamburja in drugih sort. Poleg zelenjave pridelujeva še sadje (slive, marelice, mandlje, kaki in češnje) ter oljke. V 2014 bomo "poskusno" pridelali tudi pšenico.
»Filozofija« in prakse na kmetiji
Ker sva sama največja porabnika na kmetiji pridelane zelenjave in sadja, je glavni cilj, da so pridelki zdravi in kvalitetni ter, da ob tem v čim večji meri skrbiva za varovanje narave. To pomeni, da pri delu na kmetiji ne upoštevava zgolj obstoječih uradnih »pravil« za ekološko pridelavo, ampak slediva strožjim (nad)standardom in širšim načelom trajnosti. Veliko pozornosti posvečava trajnostnim praksam kot so kolobar, zeleno gnojenje, vmesni posevki, uporaba zeliščnih pripravkov za varstvo rastlin… Kljub temu, da na kmetiji ne rediva živali, se trudiva, da bi v čim večjem obsegu površine gnojila s hlevskim gnojem oz. kompostom, ki predstavlja enega od osnovnih temeljev ekološke pridelave. S kompostom optimalno poskrbimo za spodbujanje rodovitnosti in "življenja" prsti. Hlevski gnoj nabavljava od poznanih ekoloških oz. ekstenzivnih (lokalnih) kmetij, nekaj komposta pa pridelava tudi sama. Delo na kmetiji v veliki večini poteka ročno s čim manjšo uporabo strojne mehanizacije. Ker oranje negativno vpliva na okolje in prst ter prinaša dodatne stroške, se zanj odločava le, ko je to res nujno. V pridelavo vnašava tudi določene prvine biodinamike.
Z željo po lastnih in v lokalnem okolju vzgojenih sadikah, sodelujeva s pionirko ekološke in biodinamične pridelave v Istri Vero Klemenčič, katere ekološka kmetija leži v samotnem zaselku v dolini Rokave. Njeno bogato znanje in izkušnje so ključne za vzgojo kakovostnih sadik. V prihodnje se bova trudila, da bi na kmetiji pridelala tudi čim več lastnega semena in tako dodala dodatni kamenček v mozaik na poti do samooskrbnosti kmetije in čim manjše odvisnosti od zunanjih virov.
Velik poudarek dajeva izobraževanju in povezovanju. Z namenom krepitve povezovanja ter izmenjave znanj in izkušenj sodelujemo z ostalimi (lokalnimi) ekološkimi pridelovalci.
V letu 2011 sva se odločila, da se resneje posvetiva ekološki pridelavi in tako sva začela (počasi) revitalizirati in obdelovati zapuščene njive v dolini reke Rokave na območju predvidenega Parka Dragonja. Vzporedno sva pod Montinjanom začela obdelovati oljčnik star 50 let in nasad sliv, ki sta bila že več let zelo ekstenzivno obdelana. Naknadno sva v Vanganelski dolini v obdelavo pridobila še njivo, ki leži v bližini vodnega izvira, kar nama omogoča, da lahko pridelujeva vrtnine tudi v sušnem obdobju ter njivo v Marezigah za pridelavo zgodnjih vrtnin. Trenutno skupaj obdelujeva okoli 2,5 ha površin, od tega dober hektar in pol njiv in vrtov, nasad sliv (okoli 50 dreves), oljčnik (okoli 60 oljk) ter v manjšem obsegu druge sadne sorte. V 2014 načrtujeva najem dodatnih zemljišč.
Usmerjenost kmetije/pridelki
Kmetija je mešano usmerjena, s poudarkom na pridelavi širokega izbora (istrskih) vrtnin in zelenjave- stročnic (grah, fižol, bob, čičerika), listnate zelenjave (solata, radič, blitva, špinača, cikorija, rukola, motovilec…), plodovk (paradižnik, paprika, bučke, buče, melancane, kumare), kapusnic (brokoli, cvetača, ohrovt, zelje, cima di rapa), korenovk in kobulnic (korenje, črna redkev, redkvica, koromač...), čebulnic (česen, čebula, por), krompirja, topinamburja in drugih sort. Poleg zelenjave pridelujeva še sadje (slive, marelice, mandlje, kaki in češnje) ter oljke. V 2014 bomo "poskusno" pridelali tudi pšenico.
»Filozofija« in prakse na kmetiji
Ker sva sama največja porabnika na kmetiji pridelane zelenjave in sadja, je glavni cilj, da so pridelki zdravi in kvalitetni ter, da ob tem v čim večji meri skrbiva za varovanje narave. To pomeni, da pri delu na kmetiji ne upoštevava zgolj obstoječih uradnih »pravil« za ekološko pridelavo, ampak slediva strožjim (nad)standardom in širšim načelom trajnosti. Veliko pozornosti posvečava trajnostnim praksam kot so kolobar, zeleno gnojenje, vmesni posevki, uporaba zeliščnih pripravkov za varstvo rastlin… Kljub temu, da na kmetiji ne rediva živali, se trudiva, da bi v čim večjem obsegu površine gnojila s hlevskim gnojem oz. kompostom, ki predstavlja enega od osnovnih temeljev ekološke pridelave. S kompostom optimalno poskrbimo za spodbujanje rodovitnosti in "življenja" prsti. Hlevski gnoj nabavljava od poznanih ekoloških oz. ekstenzivnih (lokalnih) kmetij, nekaj komposta pa pridelava tudi sama. Delo na kmetiji v veliki večini poteka ročno s čim manjšo uporabo strojne mehanizacije. Ker oranje negativno vpliva na okolje in prst ter prinaša dodatne stroške, se zanj odločava le, ko je to res nujno. V pridelavo vnašava tudi določene prvine biodinamike.
Z željo po lastnih in v lokalnem okolju vzgojenih sadikah, sodelujeva s pionirko ekološke in biodinamične pridelave v Istri Vero Klemenčič, katere ekološka kmetija leži v samotnem zaselku v dolini Rokave. Njeno bogato znanje in izkušnje so ključne za vzgojo kakovostnih sadik. V prihodnje se bova trudila, da bi na kmetiji pridelala tudi čim več lastnega semena in tako dodala dodatni kamenček v mozaik na poti do samooskrbnosti kmetije in čim manjše odvisnosti od zunanjih virov.
Velik poudarek dajeva izobraževanju in povezovanju. Z namenom krepitve povezovanja ter izmenjave znanj in izkušenj sodelujemo z ostalimi (lokalnimi) ekološkimi pridelovalci.
